Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zeleni energetski prehod je ključen za omejitev dviganja globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Nemčija pospešuje vlaganje v obnovljive vire energije, iz njih pridobiva že 58 odstotkov elektrike. V Barceloni skupnosti ustanavljajo sončne zadruge. Kako je pri nas in kako visoko na seznamu političnih ciljev so okoljski ukrepi?
Na Hrvaškem se je začelo super volilno leto. 17. aprila bodo volivci izbirali poslance za nov sklic sabora. Kampanjo je zasenčil besedni spopad med hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem. Napovedujejo težka pogajanja o sestavi vladne koalicije. Bo vlado sestavil vladajoči HDZ ali SDP? Katera vprašanja bodo za Hrvate odločilna?
Severnoatlantsko vojaško zavezništvo, ki praznuje 75 let, ima z vstopom Finske in Švedske 32 držav članic. V tretjem letu vojne v Ukrajini je vprašanje varnosti še kako aktualno, saj je ta vsekakor nepredvidljiva in mnenja evropskih držav glede tega, kdo mora zagotavljati varnost v Evropi, niso enotna. V Sloveniji smo pred dnevi zaznamovali 20-letnico članstva v Natu. O prihodnosti Nata in o izzivih evropske varnosti v oddaji Globus.
Kakšno sporočilo ob tokratnih velikonočnih praznikih papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, pošilja svetu? Sveti sedež ima diplomatske odnose s 184 državami sveta in njegova diplomatska moč morda ni tako javna, a je v zakulisju mednarodnih odnosov še kako pomembna. Papež, ki bo decembra, tik pred začetkom novega svetega leta 2025 dopolnil 88 let, se zadnje tedne manj pojavlja v javnosti. Izzivi, s katerimi se spopada Cerkev, so orjaški. Več v Globusu.
V zadnjih letih kitajski avtomobilski proizvajalci vse bolj osvajajo svetovni avtomobilski trg. Še posebej s svojimi električnimi avtomobili, ki so cenejši od evropskih in tudi čedalje bolj všečni ter kakovostni. Za nameček Kitajska obvladuje dobaviteljske verige in vire nekaterih ključnih surovin. Kakšna je prihodnost evropske avtomobilske industrije, za katero se zdi, da je zaspala na lovorikah preteklosti in politiko zelenega prehoda vzela premalo resno?
Izrael v napadih na Gazo stradanje uporablja kot orožje. Izraelska vojna proti Palestincem ima vse značilnosti genocida in je obenem tudi zločin proti palestinski kulturi in zgodovini. Ameriško dostavo hrane iz zraka mnogi ocenjujejo kot cinizem, saj ZDA Izraelu v isti sapi prodajajo orožje za množično uničenje. Je svet pustil Palestince na cedilu?
V Rusiji odštevajo dneve do predsedniških volitev, tudi na teh sedanji predsednik Ruske federacije Vladimir Putin nima resnega protikandidata. 71-letni Putin državo z največ jedrskimi konicami na svetu kot premier ali predsednik dejansko vodi od leta 1999. Tokratna predvolilna kampanja poteka v senci vojne v Ukrajini, ki je februarja vstopila v tretje leto, in seveda smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega v kazenski koloniji v Sibiriji. V Globusu o Rusiji pred volitvami, moči Vladimirja Putina in položaju ruske opozicije.
5. marca se v Združenih državah začenjajo predsedniške volitve. Na supertorek bodo ameriški volivci v 15 državah in na enem od zunanjih ozemelj izbrali delegate, ki bodo nato odločali o strankarskih nominacijah kandidatov za predsednika države. Bosta v tekmi za predsednika znova kontroverzni Donald Trump in Joe Biden? Kako obremenilne so tožbe proti Trumpu? Kaj ogroža ameriško demokracijo?
16 let po razglasitvi neodvisnosti Kosova so odnosi med Srbijo in Kosovom še vedno zelo napeti. Beograd ne priznava državnosti Kosova, nedavna enostranska uvedba evra je sprožila ostre proteste srbske vlade, zveza Nato je že lani na območje napotila dodatnih tisoč vojakov. Dialog med Prištino in Beogradom se je pod pokroviteljstvom Evropske unije začel pred desetletjem, a bistvenega napredka ni. V čigavem interesu je nestabilnost v tem delu Zahodnega Balkana? Bi lahko znova prišlo do oboroženega konflikta? V oddaji Globus, 27. februarja ob 21.25 na prvem sporedu.
Minilo bo 10 let, odkar je Rusija zasedla Krimski polotok. Pred dvema letoma pa je začela še vojaški napad na preostali del Ukrajine. Rusija si je prisvojila že 18 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Meddržavno sodišče v Haagu preiskuje obtožbe proti Rusiji zaradi domnevnega genocida, frontne črte se kljub dobavi orožja Ukrajini ne spreminjajo. Tako Ukrajinci kot Rusi so utrujeni od vojne, njene posledice čutimo vsi. Bi lahko res prišlo do spopada globalnih razsežnosti? Je mir v Ukrajini sploh mogoč? V oddaji Globus 20. februarja ob 21.25 na prvem sporedu TV Slovenija.
Začel se je peti mesec vojne med Hamasom in Izraelom. Na mednarodni diplomatski mizi je nov predlog za prekinitev ognja, po katerem bi Hamas izpustil talce, Izrael, ki je vojaške operacije razširil že na jug palestinske enklave, pa bi napade v Gazi začasno ustavil. A upanja ni veliko. V Globusu tudi o moči, pravzaprav nemoči, Organizacije združenih narodov ob še enem konfliktu, v katerem spremljamo strahovito trpljenje civilnega prebivalstva.
Nizke cene kmetijskih pridelkov in poceni uvožena hrana, visoke cene goriva in škropiv, visoki zdravstveni in okoljski standardi, ukinjanje subvencij. To je skupni imenovalec protestov jeznih kmetov, ki so blokirali vpadnice od Baltika do Bruslja. Nova evropska kmetijska politika v času podnebne krize je nujno potrebna, a kakšna? So zahteve kmetov in prevoznikov upravičene? Je kmečki upor del politične kampanje skrajne desnice pred volitvami novega evropskega parlamenta?
Zadnja raziskava javnega mnenja Evropskega sveta za mednarodne odnose na letošnjih evropskih volitvah napoveduje močan zasuk v desno. Populistične, protievropske, skrajno desne stranke, ki obljubljajo drugačno Evropo kot jo poznamo, so v vzponu. Zakaj populizem v Evropi uspeva? S čim skrajne populistične stranke nagovarjajo volivce. Kje so strukturni vzroki, da se volivci odmikajo od tradicionalnih strank, ki so krojile evropsko politiko minula desetletja? V Globusu o vzponu in pasteh populizma.
V zadnjih treh letih je pet najbogatejših Zemljanov svoje milijardno bogastvo podvojilo, pet milijard Zemljanov pa je postalo revnejših. Svet se spoprijema z vse večjo neenakostjo, delavci ob naraščanju cen s svojimi plačami komaj shajajo, države znova višajo davke in tonejo v zadolževanje. Je na obzorju nova gospodarska kriza? Kako se rešiti iz pasti neenakosti in zadolževanja?
Kaj bodo prinesle sobotne predsedniške in parlamentarne volitve v Tajvanu? Dogajanje na otoku, ki ga Kitajska vidi kot del svojega ozemlja in je točka preloma na geopolitični šahovnici, pozorno spremlja ves svet, še posebej pa bosta odločitev tajvanskih volivcev spremljala Peking in Washington. Kompromis glede Tajvana za Kitajsko ni sprejemljiv, so tik pred volitvami sporočili iz Pekinga. V Globusu o volitvah na otoku, ki lahko svet hitro potisnejo na prag novega konflikta.
Se vojna med Hamasom in Izraelom nevarno in nepredvidljivo širi? Po uboju visokega predstavnika Hamasa v torek je Izrael sporočil, da je pripravljen na vse. Hutiji, ki nadzirajo večji del Jemna in jih podpira Iran, v zadnjih tednih v Rdečem morju krepijo napade na ladje na eni ključnih trgovskih poti na svetu. Združeni narodi svarijo pred širitvijo konflikta, začetek leta 2024 je na Bližnji vzhod prinesel še več strahu in nepredvidljivosti.
Leto 2023, ki sta ga v zadnjih mesecih najbolj zaznamovali vojna med Hamasom in Izraelom in strahovito trpljenje prebivalcev Gaze, se izteka. V osrednji tedenski zunanjepolitični oddaji Televizije Slovenija smo v tem letu analizirali številne aktualne teme – mnoge med njimi so krojile podnebne spremembe. Vse bolj vroča tema je tudi umetna inteligenca, ki tudi med znanstveniki krepi številne strahove. Kako se je letos družba spreminjala in kaj nas čaka v letu 2024? Zadnji Globus v letu 2023!
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju so sklenili zavezo o potrojitvi svetovne zmogljivosti obnovljivih virov, a svarila strokovnjakov so ob vseh dosedanjih zavezah, ki so ostale na papirju, strašljiva: svet izgublja bitko s podnebnimi spremembami. Projekcije kažejo, da bodo emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv letos dosegle rekordne vrednosti. Gostiteljica 28. podnebne konference je ena največjih izvoznic nafte na svetu. Ima svet še čas čakati naslednja srečanja svetovnih voditeljev o podnebju? Več v Globusu.
Argentinski volivci so za novega predsednika države prepričljivo izvolili populista in desničarskega libertarca Javierja Mileija, ki je na predvolilnih shodih nastopal z vključeno motorno žago. Novi argentinski predsednik, ki bo prisegel 10. decembra, je napovedal korenite spremembe v državi, med drugim bi nacionalno valuto zamenjal z ameriškim dolarjem. Med prvimi sta mu čestitala nekdanji ameriški in brazilski predsednik, s katerima ga mnogi primerjajo. Kaj sprememba na čelu Argentine pomeni za razmerja sil v Latinski Ameriki? Več v Globusu.
Neveljaven email naslov
